Skoči na vsebino

KAJ SO INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA

 

Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

 

Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam (zakon jih enotno imenuje prosilci). Prosilci imajo tako pravico zahtevati od določenega organa, ki po njihovem mnenju razpolaga z informacijo, ki jo želijo, da jim informacijo posreduje. Organi, ki so dolžni prosilcem omogočiti prost dostop do informacij javnega značaja pa so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organ).

 

Državni zbor Republike Slovenije je februarja 2003 sprejel Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. S tem je zakonsko uredil ustavno pravico vsakogar do informacij javnega značaja. Slovenska ustava namreč v 39. členu določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Prav tako se z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja omogoča državljanom ustavna pravica iz 44. člena, ki govori o neposrednem in posrednem sodelovanju državljanov pri upravljanju javnih zadev.

 

Vendar dolžnost zakonodajnega organa, da konkretizira ustavno materijo ni edini razlog za sprejem omenjenega zakona. Sprejem tega zakona je tudi korak k večji stopnji harmonizacije pravnega reda Republike Slovenije s pravom Evropske unije, z njegovo uveljavitvijo pa bo doprinešeno tudi k večji transparentnosti dela javne uprave, saj zakon na državljane prelaga del dolžnosti nadzora nad delom organov javne uprave in nam hkrati daje na voljo kar nekaj pravnih sredstev za zagotovitev pravice izvedeti informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

 

Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam (zakon jih enotno imenuje prosilci). Prosilci imajo tako pravico zahtevati od določenega organa, ki po njihovem mnenju razpolaga z informacijo, ki jo želijo, da jim informacijo posreduje. Organi, ki so dolžni prosilcem omogočiti prost dostop do informacij javnega značaja pa so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organ).

 

Dostop do informacije javnega značaja ni brez omejitev. Zakon v 6. členu navaja enajst primerov, v katerih lahko organ prosilcu zavrne zahtevo zaradi posebne narave podatka, ki ga prosilec želi (če prosilec na primer zahteva podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, če prosilec zahteva osebni podatek, katerega posredovanje bi pomenilo kršitev predpisov o varstvu osebnih podatkov ali če bi razkritje podatka škodovalo izvajanju sodnega ali upravnega postopka,...).

 

Organ pa je tudi ob obstoju zgoraj navedenih okoliščin (izjem) dolžan dopustiti dostop do informacije, če je javni interes glede razkritja zahtevane informacije močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do te informacije. Ali je v konkretnem primeru dejansko podana prevlada javnega interesa nad omejitvami, se ugotovi z izvedbo testa javnega interesa v skladu z 21. členom ZDIJZ, razen v primerih ko gre za tajne podatke najvišje stopnje, tajne podatke tuje države ali mednarodne organizacije, davčne podatke posredovane s strani tuje države ter za podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti statističnih podatkov o poročevalskih enotah ali kršitev zaupnosti davčnega postopka oz. davčne tajnosti – v teh primerih pa testa javnega interesa ni dopustno izvajati (ti podatki torej niso dostopni).

 

V vsakem primeru pa je organ zavezan k posredovanju zahtevane informacije, če gre za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev ali opravljanje javne funkcije oz. delovno razmerje javnega uslužbenca. Prav tako mora biti brez kakršnikoli izjem dopusten dostop do informacij glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi ter drugih podatkov, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

 

 

Postopek za pridobitev informacije javnega značaja

Prosilec, ki želi pridobiti informacijo javnega značaja, mora postopati po postopku, ki ga predvideva ZDIJZ. Zahtevo za dostop do informacije lahko prosilec poda ustno ali pisno, vendar mu ZDIJZ odreka pravno varstvo, če zahtevo vloži ustno.

 

Po vložitvi ustne zahteve organ odloči, ali bo zahtevi ugodil ali ne. Če odloči, da bo zahtevi ugodil, prosilcu nemudoma omogoči, da se seznani z vsebino zahtevane informacije tako, da jo da prosilcu na vpogled ali pa mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. V primeru, da prosilec zahteva, da se mu da informacija na vpogled, mu mora organ omogočiti vpogled na tak način, da ima prosilec dovolj časa, da se seznani z vsebino zahtevane informacije.

 

Postopek z ustno zahtevo je enostaven, saj je namenjen rutinskemu posredovanju vsakodnevnih informacij. Zato na primer ne ureja situacije, ko se prosilcu ustna zahteva zavrne, niti ne določa roka, v katerem mora organ odločiti o ustni zahtevi. Smiselno se zdi, da v primeru zavrnjene ustne zahteve prosilec vloži pisno zahtevo za dostop do informacije, v primeru roka za odločanje pa iz narave postopka izhaja, da mora organ odločiti nemudoma. Kljub temu, pa bi morda veljalo obe situaciji rešiti v zakonu in se tako izogniti različnim interpretacijam zakonskih določb ter posledično neenakemu obravnavanju državljanov.

 

Če se prosilec odloči vložiti pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, jo naslovi na tisti organ, za katerega meni, da razpolaga s to informacijo. Zahtevo lahko vloži tudi v elektronski obliki. Zahteva mora vsebovati:

  • navedbo organa, ki se mu pošilja,
  • osebno ime ali firmo prosilca,
  • navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca,
  • naslov prosilca ali naslov zastopnika oziroma pooblaščenca.

Prosilec mora v zahtevi opredeliti informacijo s katero se želi seznaniti ter določiti, na kakšen način želi biti z informacijo seznanjen (želi npr. elektronski zapis, vpogled, fotokopijo ali prepis). V zahtevi pa prosilec ni dolžan navesti utemeljitve svoje zahteve, kar pomeni, da ni zavezan izkazovati pravnega ali kakršnega koli drugega interesa, niti ni dolžan navesti namena uporabe informacije, ki jo želi pridobiti. Predlog zakona v prvi obravnavi je predvideval zahtevo po izkazovanju pravnega interesa za dostop do informacije javnega značaja, vendar je bil kasneje ustrezno spremenjen. K tej spremembi predloga je v precejšni meri prispeval tudi odziv zainteresirane javnosti.

 

V primeru, da prosilec vloži nepopolno zahtevo, mora organ prosilca pozvati, da jo v predvidenem roku dopolni. Če prosilec tega ne stori, organ zahtevo zavrže. Pri dopolnitvi zahteve zakon zagotavlja prosilcu ustrezno strokovno pomoč.

 

Glede na to, da prosilec sam presodi, kateri izmed organov razpolaga z informacijo, ki jo želi, se lahko seveda zgodi, da se zmoti in vloži zahtevo pri organu, ki te informacije nima in mu je zato ne more posredovati. ZDIJZ to situacijo uredi tako, da zaveže organ, ki zahtevo prejeme, in zanjo ni pristojen, da odstopi zahtevo tistemu organu, ki z zahtevano informacijo razpolaga. O odstopu zahteve mora obvestiti prosilca.

 

Postopek z zahtevo vodi uradna oseba, ki jo določi organ, saj zakon o dostopu do informacij javnega značaja obvezuje vse zavezance po tem zakonu, da imenujejo eno ali več uradnih oseb, ki bodo pristojne za posredovanje informacij javnega značaja. Prav tako pa daje možnost, da več organov skupaj določi eno ali več uradnih oseb, ki bo imela navedeno pristojnost za vse organe skupaj. Poudariti velja, da uradna oseba postopek samo vodi in ne odloča o zahtevi. Zakon pravi, da odloča organ, kar konkretneje pomeni, da odloča predstojnik organa. Mogoče je, da predstojnik organa s pooblastilom prenese pristojnost odločati o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja na uradno osebo iz 9. člena. Le v takem primeru lahko ta pooblaščena oseba postopek z zadevo vodi in na koncu o njej tudi odloči.

 

Če organ zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ugodi, o tem ne izdaja posebne upravne odločbe, ampak napravi uradni zaznamek. Če pa zahtevo deloma ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo, katere sestavni del je tudi obrazložitev izreka in pravni pouk. Tako se prosilcu omogoči, da proti odločitvi organa vloži pravno sredstvo. Zakon vzpostavlja domnevo, da se zahteva šteje za zavrnjeno, če organ ne omogoči prosilcu dostopa v predvidenem roku (20, izjemoma 30 dni) ali če ne izda ali ne vroči odločbe o zavrnitvi zahteve.

 

Če organ prosilcu ugodi, mu mora nemudoma omogočiti dostop do želene informacije. Če je želena informacija varovana po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah je mogoče izvesti dostop do informacije javnega značaja le tako, da se da prosilcu na vpogled.

 

Prosilec lahko pri vpogledu tudi ugotovi, da mu ni bila posredovana prava informacija, to je tista, ki jo je navedel v zahtevi za dostop. V takem primeru lahko zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo, ki jo je navedel v zahtevi. O tem mora organ odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku 3 dni.

 

Zoper odločbo, s katero je organ zahtevo zavrnil in zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel, ima prosilec po ZDIJZ pravico do pritožbe. O pritožbi zoper navedena pravna akta odloča poseben organ, to je informacijski pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja.

 

 

Informacijski pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja

Informacijski  pooblaščenec je samostojen državni organ, ki ga imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog Predsednika Republike Slovenije. Imenovan je za obdobje petih let izmed državljanov Republike Slovenije. Informacijski  pooblaščenec pri odločanju o pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi in sklepu o zavrženju odloča po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku. Zoper odločbo pooblaščenca je mogoče sprožiti upravni spor. ZDIJZ podrobneje ureja tudi status, razrešitev in strokovno službo pooblaščenca.

 

Informacijski pooblaščenec tako deluje kot drugostopenjski, torej kot pritožbeni organ. To v praksi pomeni, da mora prosilec v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) izrecno na podlagi omenjenega zakona najprej informacijo zahtevati od zavezanca (organa). Ko in če zavezanec izda zavrnilno odločbo (če informacijo prosilec zahteva v skladu z ZDIJZ, mora zavezanec, ali informacijo v obliki dokumenta dati ali pa izdati zavrnilno odločbo), se lahko nato prosilec pritoži na pooblaščenca. Šele potem lahko informacijski pooblaščenec ukrepa. Pri svojem delu nato vedno tehta pravice obeh strank v postopku, prosilca in zavezanca torej. Ne more in ne sme se avtomatsko postaviti na stran šibkejšega (prosilca seveda), temveč mora zelo natančno preučiti zahtevo – zakaj, in iz kakšnih razlogov je bila zahteva zavrnjena. Zato je še kako pomembno, da zavezanci na 1. stopnji dobro obrazložijo svojo zavrnitev.

 

 

Test javnega interesa

Ministrstvo za javno upravo in Informacijski pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja sta pripravila in izdala brošuro, v kateri boste izvedeli več o izvajanju testa javnega interesa, ki se od veljave sprememb in dopolnitev ZDIJZ uporablja tudi v Sloveniji. Brošura je dosegljiva v .pdf obliki.